Digitalna dostopnost? Ni vprašanje, če vam koristi. Vprašanje je, kako zelo.

Ste se že kdaj znašli na spletni strani, kjer ste morali večkrat preleteti vsebino, da ste našli gumb, ki ste ga iskali? Kaj pa takrat, ko ste naleteli na gumb, katerega funkcije niste razumeli? Ste se želeli med polji obrazca premikati s tipko Tab, pa se premik ni zgodil – ali pa vas je pomaknilo v nepričakovano polje? Ste želeli izbiro potrditi s tipko Enter, pa se to ni zgodilo?

Vse to je dostopnost.

Ko zaslišimo to besedo, pogosto mislimo, da je namenjena le osebam s funkcionalnimi omejitvami: slepim in slabovidnim, gluhim in naglušnim, osebam z motoričnimi ali kognitivnimi oviranostmi in podobno. A to ne drži – dostopnost sega širše.

Skrb za dostopnost spletnega mesta ali aplikacije koristi slehernemu uporabniku. Poskrbi, da je uporaba rešitve lažja, hitrejša in da se uporabnik pri tem počuti bolj samozavestno, ne glede na njegove potrebe.

Na svetu živi 1,3 milijarde oziroma 16 % oseb, z vsaj eno vrsto trajne funkcionalne oviranosti. Kaj pa osebe, ki so funkcionalno ovirane le začasno – na primer zaradi poškodbe roke, očesa ali sluha?

Če prištejemo tudi primere, omenjene že prej, začnemo bolje razumeti, da dostopnost ni le zakonsko predpisan dodatek za manjšino, temveč osnovna potreba. Je orodje, ki poskrbi, da je vsak digitalni proizvod uporabniku prijaznejši – ne povzroča frustracij, temveč ostaja neopazen in morda celo izboljša njegovo počutje.

Kdo je zavezan k dostopnosti: zakonodaja

Do večjega poudarka tematike je privedel Zakon o dostopnosti izdelkov in storitev za invalide (ZDPSI), ki je bil sprejet kot del prenosa Evropskega akta o dostopnosti (European Accessibility Act - EAA) v slovensko zakonodajo. Določbe tega zakona se začnejo uporabljati 28. junija 2025.

A dostopnost digitalnih proizvodov ni nova. Novost je v premiku zahtev iz javnega okvira v zasebnega. Javna spletna mesta in aplikacije morajo zahteve dostopnosti izpolnjevati že na podlagi Zakona o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (ZDSMA), ki je začel veljati v letu 2018.

Oba zakona zahtevata upoštevanje tehničnih smernic WCAG (Web Content Accessibility vendar je priporočljivo slediti različici različici 2.2, ki poskrbi za večjo dolgoročno skladnost.

Z novo zakonodajo se zahteve razširjajo tudi na digitalne proizvode v zasebni lasti. Zavezanci postajajo vse pravne osebe ali podjetniki, ki ponujajo digitalne proizvode ali storitve, ki spadajo v nabor, določen z zakonodajo.

Ali spadate med zavezance?

Med zavezance spadate tudi vi, če ponujate storitev ali proizvod, ki spada v eno izmed naslednjih kategorij:

• Potrošniške računalnike in operacijske sisteme
• Samopostrežne terminale (npr. bankomati, avtomati za vozovnice, informacijski terminali)
• Interaktivno opremo za elektronske komunikacijske storitve in avdiovizualne storitve
• E-bralnike
• Elektronske komunikacijske storitve
• Dostop do avdiovizualnih medijskih storitev
• Zračni, avtobusni in vodni potniški prevoz
• Potrošniške bančne storitve
• E-knjige
• Storitve e-trgovine

V primeru storitev so izmed zavezancev izvzeta mikropodjetja.

Ker je določitev, katero podjetje je dejansko izvzeto, odvisna od specifičnih pravnih okoliščin, priporočamo posvet s pravnim strokovnjakom. Ta članek ne predstavlja pravnega nasveta.

Dvignimo raven dostopnosti

Kljub zakonodajnim zahtevam, ki obstajajo že dlje časa, lahko ocenimo, da rezultati, ki jih te zahteve prinašajo, niso posebej spodbudni. V mnogih primerih so rešitve le delne in nizke kakovosti. Razlogov za to je več, a glavno krivdo nosi podcenjevanje pomena dostopnosti zaradi napačne ocene deleža uporabnikov, katerim spoštovanje pravil dejansko koristi.

Dostopnost ni kot plast oblačil, ki jo oblečeš, ko te zazebe. Je sestavni del tkanine vsakega oblačila.

Zato tudi rešitve, ki dostopnost dodajajo le kot dodatno plast – na primer vtičniki za dostopnost – pogosto niso učinkovite in ne odpravljajo izvirnih težav. V mnogih primerih celo otežijo uporabo produkta, zlasti za uporabnike z najvišjo stopnjo oviranosti.

Če produkte razvijamo pravilno in sistematično, brez uporabe pretiranih bližnjic, bomo večino zahtev pokrili že v osnovi. Kasneje bo treba poskrbeti le še za manjši delež.

Pravi začetek. Boljši rezultat. Nižji stroški.

Reševanje težav z dostopnostjo po objavi produkta je kompleksno in posledično finančno neugodno. Neprimerljivo ceneje je k projektu že v izhodišču pristopiti z zavedanjem, da je dostopnost osnovna potreba. Tako lahko procese zasnove ter oblikovanja produkta in kasneje izvedbe kode prilagodimo tem potrebam ter jih le deloma nadgradimo, hkrati pa poskrbimo za kakovostnejšo rešitev, ki koristi vsakemu uporabniku in posledično tudi finančnemu rezultatu lastnika rešitve.

Za popolno skladnost z zakonodajo pa je osnovo treba le delno dopolniti. Obseg teh nadgradenj je smiselno prilagoditi glede na zakonsko zavezanost posameznega proizvoda ali storitve ter na specifične potrebe in cilje projekta.

Nikdar ni prepozno za pravi pristop

Nikakor ne moremo pričakovati, da se bo zaradi zakonodajnih sprememb na novo pristopilo k razvoju vsakega obstoječega digitalnega proizvoda. Veliko je primerov, kjer to ne bi bila finančno upravičena odločitev. V takih primerih je najbolj smiseln prvi korak ocena obstoječe rešitve. Ta ocena identificira težave, oceni njihovo kritičnost in predlaga izboljšave. Tako se lahko k spremembam pristopi strateško in celovito ter se izdela načrt za pot, ki vodi do dostopnejše rešitve.

Nič ni namreč kakovostno izvedljivo čez noč – dobra rešitev zahteva dober načrt.

Ponovimo: dostopnost koristi prav vsakemu uporabniku. In ponudniku.

Opustimo razmišljanje, da skrb za dostopnost koristi le majhnemu deležu uporabnikov. Smiseln naslov strani, jasno opazen gumb ter dobro berljivo in razumljivo besedilo (če izpostavimo le nekaj primerov) izboljšujejo izkušnjo prav vsakega uporabnika. V mnogih primerih celo pohitrijo njegovo nakupno pot ter okrepijo zaupanje v blagovno znamko.

Posvetimo torej dostopnosti več pozornosti. Srednje- in dolgoročno bo njen učinek viden in merljiv.

Želiti doseči večjo dostopnost vašega spletnega mesta ali aplikacije?

Skrb za dostopnost vključujemo v vse faze zasnove in razvoja – od koncepta do implementacije. Hkrati ponujamo ocene obstoječih rešitev, ki identificirajo težave, ocenijo njihovo kritičnost in predlagajo ciljno usmerjene izboljšave.

Smo nosilci certifikata IAAP CPACC (Certified Professional in Accessibility Core Competencies), ki ga izdaja Mednarodno združenje strokovnjakov za dostopnost (International Association of Accessibility Professionals – IAAP).

Ustvarimo boljšo uporabniško izkušnjo za vse. Kontaktirajte nas in dogovorili se bomo za brezplačen posvet.